S psom v gore

Eva Hrnčič

Naši štirinožni prijatelji so nam tako zvesti na vsakem koraku, da si sploh ne znamo več predstavljati svojih korakov brez njih. Zato jih slej ko prej popeljemo s seboj tudi v gore.


Foto: Nejc Bole

Naše najljubše
gorske živali

  Kolesarjenje
z dojenčkom
  Kratek vodič skozi
pohodniško opremo
  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!


Kdaj je pes pripravljen na obisk gora?


Priporočljivo je, da z obiskom gora s psom počakamo do njegovega 1. leta, kajti obremenitve na sklepe pri teku navzdol so za kužke v odraščanju lahko zelo škodljive.

V tem času poskrbimo, da ima pes dovolj vsakodnevne ravninske rekreacije in dovolj izzivov, ki ga bodo pripravili na težje razmere kasneje v gorah. Dolžino sprehodov prilagajamo svojemu psu in njegovi starosti. Začnemo ga navajati na hojo po različnih terenih, skalah, koreninah, kupih listja, snegu, na nestabilne podlage itd. Pomagamo si lahko z obiski kinoloških poligonov, kjer imamo na enem mestu veliko ovir (most na sodih, dvignjena lestev s širšimi ali ožjimi letvicami, tunel, gugalnica), prav tako pa je to idealno okolje za trening poslušnosti psa, ki je tudi v hribih ključnega pomena zaradi varnosti samega psa, nas in okolice (divjad, drugi ljudje in psi). Ves prosti čas, ki ga namenite svojemu psu v obdobju socializacije, v katerem se mu trudite nuditi veliko izzivov, učite ga poslušnosti, trikcev, se z njim igrate in ste pri vzgoji zelo dosledni, bo večkratno poplačan. Ni lepšega kot vzgojen in izkušen pes, s katerim vzpostaviš trdno zaupanje in kmalu postane tvoj zvesti sopotnik tudi ob obisku gora.


Srečanje s kozorogom na Špiku Hude police. Foto: osebni arhiv

Kakšno turo izbrati?


Takšno, ki smo ji sami fizično in psihično kos, morebiti smo jo že kdaj prehodili in vemo, kaj pričakovati, ali pa se nanjo dobro pripravimo v smislu zadostnih informacij glede dolžine, zahtevnosti in objektivnih nevarnosti.

Tura mora biti prilagojena psu, njegovemu fizičnemu, psihičnemu in zdravstvenemu stanju. Ne izbirajmo tur v največji poletni vročini, kjer ni nobene sence ali možnosti ohladitve, ker se pes veliko težje ohlaja od človeka (predvsem skozi gobček in blazinice na tačkah).


Foto: osebni arhiv


Kaj vzeti s seboj na turo za psa?


Vodo, posodo za vodo, nekaj hrane, prvo pomoč za psa, oprsnico, s katero mu lahko pomagamo na določenih težjih odsekih, kjer ima težave, krajši statični povodec, lahko tudi pasje čeveljce, če ga prej navadimo nanje in bo po ostrih skalah hodil več dni skupaj.


Premagovanje nevarnega mesta. Foto: osebni arhiv
 

Nevarnosti


  • Za pse je lahko zelo nevarna vročina, zaradi katere lahko pride do vročinske kapi. V poletnih mesecih so nevarni tudi piki strupenih kač. Po drugi strani se pes lahko v mrzlih obdobjih podhladi. V obeh primerih si lahko pomagamo s posebnimi plašči – v poletnih mesecih s hladilnimi in zimskih s toplimi, podloženimi.
  • Vabe za lisice s cepivom proti steklini v spomladanskem in jesenskem času niso tako nevarne za pse, so pa toliko bolj za lastnike psov, če se sami dotaknemo vabe in pridemo v stik s cepivom. V tem primeru moramo nujno obiskati zdravnika oziroma antirabično ambulanto.
  • Lastniki psov se s pripetim psom na povodcu na izpostavljenem terenu dodatno izpostavljamo zdrsu – zdrs psa lahko pomeni zdrs obeh v globino.
  • Preganjanje divjadi se lahko konča slabo na katerikoli strani.
  • Hrup zaradi laježa je v gorah moteč za živali, neprijeten pa tudi za ostale obiskovalce.

Foto: osebni arhiv
 
Marsikatera tura bi bila za nas lažja, manj naporna in verjetno tudi varnejša, če bi pes ostal doma. Pa vendar je z ustreznim znanjem, primerno opremo in določeno mero pameti obisk gora s psom posebno doživetje. Vendarle so naši najboljši in najzvestejši prijatelji in lepo je z njimi deliti občutke sreče ob doseganju vrhov.

 
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.