Mala sola vrvi

Borut Ambrožič in Gregor Klančar


Kaj pomenijo strokovni izrazi, ki se jim ne moremo izogniti, kadar kupujemo novo vrv? Če niste prepričani, preverite v naši mali šoli.

Seveda pa upoštevajte - če z zvezi z vrvjo, ravnanjem z njo ali vozlih niste popolnoma suvereni, se usposobite pri strokovnjakih oz. na tečajih. Stvar je preresna, da bi se z njo poigravali, kajti pri nekaterih dejavnostih je od vrvi (popolnoma dobesedno) odvisno vaše življenje.


Foto: Aleksander Korber

Z višino ni heca

  Preprečimo poškodbe
pri športnem plezanju

  Kako spakirati za
potovanje s kolesom

  Ne spreglejte izdelkov v akciji!

Premer vrvi

Podatek o premeru vrvi se nanaša na premer plašča. Sam podatek je precej neuporaben za začetnike, sploh pod predpostavko, da lahko proizvajalec izmeri debelino vrvi pod obremenitvijo ali pa neobremenjeno. Zatorej pride do razlik v v občutku pri ravnanju z vrvjo.

Za lažje razumevanje: vrvi delimo na debelejše, delovne vrvi (9,8–10,2 mm), namenjene predvsem popolnim začetnikom, kjer se veliko pleza z varovanjem od zgoraj in je vrv izpostavljena precejšnji obrabi ter obremenitvi. Te vrvi imajo izredno dolgo življenjsko dobo, so odporne na obrabo in zdržijo tudi večje število padcev.

Srednje debele, all-around vrvi (9,4–9,7 mm) so po mnenju strokovnjakov najbolj uporabne, saj so zaradi razmerja med težo in trajnostjo primerne za vse načine plezanja. Odlikujejo jih nizka teža, dobra odpornost na obrabo in zadovoljivo število padcev.

Tanke vrvi (9,4 mm in ožje): Nove tehnologije izdelave in obdelave materialov so privedle do tega, da so vrvi lahko tudi izredno tanke in lahke. Seveda se posledično to pozna pri višji ceni in malce krajši življenjski dobi. Primerne so za alpinizem, proste ponovitve težkih smeri ipd.

Dolžina vrvi

Vse, kar je treba vedeti, je povsem logično: daljša vrv tehta več, zatorej se odločamo med 60, 70 in 80 metri vrvi zgolj po namenu uporabe. Če bomo uporabljali vrv za plezanje smeri v plezališčih, ki so dolge največ 30 m, izberemo 60-metrsko vrv, daljše smeri pa seveda zahtevajo tudi daljšo vrv.


Za plezanjem z varovanjem od zgoraj se uporabljajo debelejše vrvi. Foto: Janez Križnar

Teža

Podatek je ponavadi zabeležen v enoti g/m. Vrvi z večjimi premeri vrvi so - kljub vsem ostalim prednostim - seveda težje. Večja teža vrvi je morda neprijetna za nošenje v nahrbtniku, vendar pride do še večjega izraza pri plezanju daljših smeri, ko jo občutimo kot dodatno silo, ki nas pri napredovanju vleče navzdol.

Statična ali dinamična vrv

Ključna lastnost statičnih vrvi je, da se pod obremenitvijo ne (oz. minimalno) raztezajo. Uporabljajo se v situacijah oz. pri aktivnostih, pri katerih bi bil kakršenkoli raztezek odveč, moteč ali celo nevaren. Primerne so za jamarstvo, soteskanje, reševanje, dvigovanje bremen, vzpenjanje po vrvi ipd.

Dinamične vrvi pa se pod obremenitvijo raztezajo (koliko? -> glej poglavje: Raztegljivost vrvi). Uporabljajo se pri aktivnostih, kjer je elastičnost vrvi nujna za absorpcijo energije padajočega bremena. Po domače: poskrbijo, da je padec plezalca amortiziran.


V jamarstvu se uporabljajo statične vrvi. Foto: Erazem Dolžan

Enojna, dvojna, dvojček

Najpogosteje uporabljana je enojna vrv, njen premer je med 8,9 mm in 11 mm. Kot ime pove, plezamo samo z enim pramenom in je tako primerna za plezanje naveze dveh plezalcev – največkrat v okvirih športnega plezanja. Če se po enojni vrvi spuščamo, jo moramo dati na pol, tako da se spuščamo za polovico njene dolžine. Simbol: enica v krogu.

Dvojne vrvi (polovičke) imajo ponavadi premer od 8 mm do 9 mm. Uporabljamo jih v paru dveh vrvi, omogočajo pa plezanje navez dveh ali treh plezalcev. Vrvi vpenjamo izmenično, kar omogoča zmanjševanje trenja, ko jih vlečemo. Največkrat se uporabljajo v alpinzmu. Spuščamo se lahko za celotno dolžino vrvi. Simbol: ½ v krogu.

Dvojčki so prav tako sestavljeni iz dveh vrvi, a z nekoliko manjšim premerom, med 7,5 mm in 8mm. Obe vrvi vedno vpenjamo skupaj. Tako kot dvojne vrvi nam omogočajo spuščanje ob vrvi za celotno dolžino vrvi. Simbol: znak za neskončnost.

V zadnjem času se pojavljajo vrvi, ki so certificirane za uporabo kot dvojne vrvi in hkrati kot dvojčki.

Faktor padca

Faktor padca = dolžina padca/dolžina vrvi, ki je na voljo za absorpcijo sile padajočega. Višji faktor pomeni večje sile na vrv, plezalca in varovala v steni. Zato je tako zelo pomembno, da vpnemo v vmesno varovanje čim prej nad sidriščem!


Dvojne vrvi so zaradi preglednosti različnih barv. Foto: Anže Klarič

Število UIAA-padcev

Test UIAA-padcev je videti tako, da spuščajo 80-kilogramsko breme pri faktorju padca, višjem od 1,7. Skupno število padcev je število takšnih poizkusov, pri katerih vrv še ostane nepoškodovana. Takšna laboratorijska situacija oz. tako visoki faktorji padca se seveda v praksi pojavijo zelo redko, vseeno pa je število padcev indikator vzdržljivosti oz. življenjske dobe vrvi. Minimum za UIAA je 5 padcev.

Ulovitvena sila v kN

Manjša številka pomeni manjšo silo na padajočega plezalca, varujočega in varovala v steni. Večja kot je dinamična raztegljivost, manjša bo ta sila, torej bo padec mehkejši in udobnejši, a hkrati bo večji raztezek vrvi, kar lahko zmoti začetnike pri plezanju z varovanjem od zgoraj.

Ali bo padec trd ali mehak, pa je seveda odvisno tudi od načina varovanja in teže varujočega.

Raztegljivost vrvi

Statična raztegljivost pove, koliko se vrv raztegne, ko je obremenjena z 80-kilogramsko utežjo, dinamična raztegljivost pa je dolžina raztezka pri prvem UIAA-padcu. Obe meri sta zabeleženi v odstotkih. Za primer: 80-metrska vrv s statično raztegljivostjo 7,8 % se bo raztegnila za 6,24 m, obremenjena z 80-kilogramskim plezalcem. Večja raztegljivost torej pomeni daljši padec, a hkrati manjše sile pri padcu.


Pri soteskanju so vrvi zaradi vlage in drgnjenja ob skale posebej obremenjene. Foto: Andrej Hliš

Drsenje plašča

Podatek o tem, koliko plašč vrvi drsi preko jedra. Pri večini boljših vrvi je ta številka 0 mm.

Obdelava DRY

Mokra vrv izgubi precej lastnosti, pomembnih za učinkovito amortiziranje sil, pri temperaturah pod 0 °C pa lahko vrv zaradi absorpcije vode postane trda in nemogoča za uporabo.

Da bi se izognili vpijanju vlage in posledično takšnim preglavicam, proizvajalci pogosto nanašajo na vrvi zaščitne premaze oz. vlakna toplotno obdelajo. To hkrati pripomore k manjšemu trenju pri vlečenju vrvi, zaščiti pred prahom in seveda posledično daljši življenjski dobi vrvi. Pri obdelavi DRY toplotno obdelajo vsako vlakno posebej, s čimer preprečijo absorpcijo vode in umazanije v jedro. S tem se zmanjša tudi obraba vrvi. Take vrvi so primerne za vlažna in umazana oz. prašna okolja.