So dnevi, ko se nam ne da dosti. In namesto da bi deževalo, je zunaj krasen dan - kam torej na svež zrak, da ni prenaporno, a je vseeno estetsko? Ponujamo vam nekaj predlogov, če se želite v Julijskih Alpah znajti iz oči v oči z najlepšimi vrhovi.
Jalovec s Slemena. Foto: Ivan Bubnjar
| Kratek vodič skozi pohodniško opremo  |
Cule, kengurujčki in banane  |
Triglavske doline in kaj v njih početi  |
Ne spreglejte izdelkov v akciji! |
Mala (691 m) in Velika Osojnica (756 m)
Gozdni špici na jugozahodni strani Blejskega jezera nudita najlepši, najširši oz. - za cinike - najbolj sladkoben pogled na slovensko "podobo raja". V ozadju je sicer prvak Karavank, ne Julijcev, a kdo bi se pritoževal ob tako razgledniški kombinaciji?
Bled z Male Osojnice, zadaj Stol in Begunjščica (desno).
Iz Zake se nanju ponuja več zanimivih poti prek strmih gozdnih pobočij. Dobro so nadelane in označene, vzpona pa ni več kot za eno uro. Previdno, če imate otroke, saj je ponekod precej izpostavljeno.
Viševnik (2050 m)
Eden najlažjih slovenskih dvatisočakov je idealen za soočenje z očakom Triglavom, pa tudi Rjavina in Draška vrhova kar lepo pozirajo.
Od leve proti desni: Tosc (zadaj), Veliki Draški vrh, Triglav, Mali Draški vrh. Foto: Tadej Kuželj
Dostopen je v slabih dveh urah z Rudnega polja na Pokljuki, nekoliko strmejši pa je le vršni greben.
Visoki Mavrinc (1562 m)
Sam po sebi ni bogve kaj, komaj opazna poraščena gmota med vršiško cesto in pozabljenim grebenom Kumlehov. Ampak ko po slabi uri udobne hoje skozi gozd pridete na vrh, se znajdete - v središču! Pogled seže od Špikove skupine prek Škrlatice in vrhov nad Krnico do Razorja, Prisojnika in seveda Vršiča.
To je samo del panorame z Mavrinca: Frdamane police, Špik, Škrlatica (v senci) ...
Mavrinc je dostopen v slabi uri po neoznačeni poti izpod Koče na Gozdu, bolj pustolovski pa je pristop po lovski poti skozi dolino Za Kumlehom. Če hočete več, lahko skočite še na višjo Kumlehovo glavo (1788 m), ki pa zahteva nekaj stezosledstva pri iskanju prehodov skozi ruševje.
Slemenova špica (1911 m)
Poznajo jo celo tisti, ki v hribe sploh ne hodijo, saj daje najbolj razgledniški pogled na ikono Julijskih Alp, Jalovec. Zanimivo, da je najvišja točka (pogosto resno zaznamovana z ovčjimi iztrebki) pravzaprav manj fotogenična kot uravnava Sleme nekaj metrov nižje. Trava, macesni, mlake in ovce z Jalovcem v ozadju so najboljše igrišče za fotografe! Svoje čare dodajo tudi čisto bližnje stene Mojstrovk.
Prostor za fotogenične norčije! Foto: Neja Kržišnik
Slemenova špica je udobno dostopna v slabih dveh urah z Vršiča. Pristopi po markiranih poteh iz Tamarja pa so daljši, napornejši in samotnejši.
Ciprnik (1747 m) in Vitranc (1637 m)
Vitranc slovi predvsem po alpskem smučanju, ampak vrh in predvsem njegovo nadaljevanje po grebenu na Ciprnik sta cenjena tudi pri vseh željnih širokih razgledov, ki zaobjamejo celotno panoramo nad Kranjsko Goro, od Špikove skupine in Prisojnika do Mojstrovk, Jalovca in Ponc.
Manj hribovski, a vseeno zanimiv pogled na planiške skakalnice s poti na Ciprnik; zadaj Ponce.
Najhitrejši dostop na Ciprnik je po nemarkirani, a zelo udobni poti iz Planice, nekoliko daljši pa pripelje iz Kranjske Gore čez Vitranc. Nemarkirane poti na pobočjih Ciprnika pa zahtevajo nekaj čuta za orientacijo - gorski reševalci morajo vsako leto v tamkajšnih hostah poiskati nekaj izgubljenih tujcev ...
Mali vrh (1992 m)
Njegovo ime pove točno to, kar je, če ga gledate z mangartske ceste: vršič, ki je ob Mangartu in ostali soseščini komaj opazen. Z drugih strani je precej mogočnejši, in tak je tudi v smislu razgledov. Najbližji junak je seveda Mangart, a tudi Loška stena in Jalovec na oni strani Koritnice si zaslužita svoj delež škljocanja.
Mali vrh je temna piramidasta gmota desno pod Mangartom; desno Jalovec. Foto: Janez Seliškar
Z ostrega ovinka ceste nad mangartsko kočo je dostopen v dobre pol ure po neoznačeni stezi. Edina stvar, ki je Malemu vrhu primanjkuje? Gneča!
Krasji vrh (1773 m)
Najvišji vrh v grebenu Polovnika je idealen za vse letne čase in ponuja marsikaj: še žive kravje planine, ostanke prve svetovne vojne, pokuk v snežno jamo in širok, na vse strani odprt vrh. Kanin, Soča in Zahodni Julijci so z njega kot na dlani, najlepši pa je Krn s Krnčico. V poznem popoldnevu ju sonce obsije v najbolj romantični luči.
Če se ne ustrašite makadamske ceste, je na Krasji vrh s planine Zapleč slabi dve uri hoje, če parkirate na koncu asfalta nad Drežniškimi Ravnami, pa kako uro več. V vsakem primeru se splača!
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsako besedilo je vedno subjektivno, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.