Foto: osebni arhiv
Manj znana plezališča |
Pustolovec tedna: Igor Kremser |
Ne spreglejte izdelkov v akciji! |
Glavne dejavnosti v naravi?
Vse oblike plezanja od balvanov na plastiki do velikih sten. Poleti, pozimi, cepini, plezalke, vse je fino. Do teh sten in raznih plezališč tudi hodim. Rad imam tudi grebene. Ko je sneg, smučam, najrajši turno. Tečem le, ko se mi zdi, da mi manjka kondicije.
Zima, pomlad, poletje, jesen?
Zima, ker sta samo takrat sneg in led. Pomlad, ker diši in je vse živo zeleno. Poletje zaradi dolgega dneva in šolskih počitnic. Jesen zaradi mene lahko tudi ukinemo.
Foto: osebni arhiv
Kje bi preživel prost vikend, teden, mesec?
Vikend v Fontainebleauju, teden na severu Norveške, mesec v Patagoniji, Kirgiziji, Kaliforniji, Kanadi ...
Tri ture, ki so ti ostale v najlepšem spominu?
Storpillaren na Lofotih. 800 metrov navpične stene, ki se dviga direktno iz morja. 25 ur od začetka do konca, ves čas brez čelk, ker tudi ponoči sije sonce.
Pot do sonca v Velikem Draškem vrhu. Splezati eno dobro prvenstveno je vsekakor fino.
Takakkaw fall route, najprej splezaš 450 metrov stene ob ogromnem slapu. Ko prideš do previsov na vrhu, se skozi naraven rov, dolg par sto metrov in visok manj kot meter, splaziš do votline na vrhu slapu. Vse to v enem najlepših kanadskih narodnih parkov Yoho.
Foto: osebni arhiv
Pohvali se!
Žena pravi, da včasih dobro kuham. Hčerka Lučka se s tem sicer ne strinja in najraje je makarone brez omake.
Česa se bojiš?
Mrzle vode, kač, plazov in vojne.
Foto: osebni arhiv
Tvoja življenjska filozofija?
Živi vsako leto, kot da je tvoje zadnje.
Kaj imaš vedno s sabo na turi?
Nogavice. Čevlje včasih pozabim doma in grem potem čez Plemenice dol v sandalih. In nogavicah. Brez sem bil le enkrat v Kanadi, ko sva se z bratom odločila, da bova light & fast in v 600-metrsko smer vzela skupaj ene japonke. Light, fast & stupid.
Foto: osebni arhiv
Tvoj najljubši kos opreme?
Nogavice Salewa. Ne žulijo, so mehke in zelo vpojne. Enkrat sem šel plezat Direktno v Štajerski Rinki. Ves dan sem imel prebavne težave. Zmanjkalo mi je vsega papirja in robčkov. Dovolj informacij?
Prigoda "imel sem več sreče kot pameti"?
Kmalu po zaključeni alpinistični šoli sem peljal brata in še enega neizkušenega kolega v Direktno v Špiku. Kolega je en raztežaj pod zajedo pokasiral kamen v ramo in ni mogel več premikati roke. Ker smo se bali, kaj bodo rekli na ferajnu, nismo klicali GRS, ampak smo se po vrvi spustili več kot 500 metrov in se po krajšem sprehodu zapeljali na Jesenice. S pomočjo ibuprofena se je vse srečno končalo.
S kom bi šel na kavo?
S Tadejem Golobom, da se mu opravičim, ker sem mu zadnjič pokvaril dan, ko sem se mu vrinil v neko smer. Z mamo in prijateljem Rokom, ker kave več ne pijeta.
Foto: osebni arhiv