Samo za tvoje oči (For Your Eyes Only, 1981)
Ocena na IMDB: 6,8

Matej Sitar

V deževnih jesenskih dneh in dolgih zimskih večerih se prav prileže poležati pred televizorjem - če je na ekranu kaj s plezalsko oz. hribovsko tematiko, še toliko bolj. Prva hollywoodska traparija, ki vam jo predstavljamo, se svoje pretiranosti dobro zaveda. Kajti vsem filmom o Bondu je popolnoma jasno, da so privlečeni za lase, in se ne trudijo z realističnostjo. Zato jih imamo pa tako radi, kajne?

Če gledamo splošno, se zdi, da hribi in plezanje Jamesu Bondu ne dišijo prav zelo. Že res, da je početje na terenu precej adrenalinsko, na filmu pa očitno izgleda premalo divje, eksplozivno in spektakularno. Zato mora najbolj znani tajni agent zlikovce večinoma preganjati oz. pred njimi bežati z avtomobili, na vodi ali v zraku. Če ga že dajo v hribe, ga pa postavijo vsaj na smuči - da je dodan vsaj element brzine.

Najbolj hribovski Bond, ki nam pade na pamet, je Samo za tvoje oči - če ga še niste videli, imate gotovo v ušesih vsaj zimzeleni komad Sheene Easton, ki jo kot prvo izvajalko lahko vidite tudi v uvodni špici (menda zato, ker je bila tako fotogenična). Dvanajsti film o Bondu je peti, v katerem je večnega šarmerja zaigral Roger Moore. Po nemalo izjavah je to celo njegov najboljši Bond, saj je zgodba bolj prizemljena od prehodnega Moonrakerja, kjer veliki finale poteka kar v vesolju, pa še Moorovo igro so tu bolj pohvalili. To sicer ne pomeni, da zna narediti več kot dve grimasi ... Glavnina dogajanja je morsko-potapljaška, ima pa tudi dva hribovsko obarvana, žanru primerno popolnoma blesava dela.

Mini vodič: Meteora

10 napak pri plezanju v plezališčih

Kam na opremljene večraztežajne smeri

Ne spreglejte izdelkov v akciji!

Smučanje v Cortini

Bondov ne čisto prostovoljni skok z alpskimi smučmi - ki so bile v tistih letih seveda še osupljivo dolge sulice - na veliki skakalnici v Cortini d' Ampezzo se izteče v dramatično preganjanje - junak na smučeh, KGB-jevski negativci za njim pa kar na motorjih. Pri tem "obiščejo" gozdove, teraso gostišča ob progi in stezo za bob, spust pa traja tako dolgo, da se zdi, kot da Dolomiti nimajo dna. Za razliko od Vohuna, ki me je ljubil, kjer je Bond pred preganjalci na smučeh pobegnil s skokom v prepad (in padalom z britansko zastavo), svetlolasega zlobca na motorju tu onesposobi prazen skedenj. Sicer pa so Dolomiti na filmu snežno goli kot v najbolj žalostnih zimah - za potrebe snemanja so ga v Cortino morali pripeljati s tovornjaki!



Pa še (žalostna) zanimivost izza one strani kamere: Moore seveda ni sam odigral smučarskih scen, tudi zato, ker takrat še ni znal smučati (baje se je to kasneje dovolj solidno naučil). Za bližnje posnetke so ga vlekli s sankami. Se je pa snemanje slabo končalo za enega od kaskaderjev, ki se je na stezi za bob smrtno ponesrečil.

Plezanje v Meteori

Tega, da je plezanje v Meteori fajn, ne vemo samo pri Kibubazinu - tudi Bondovi producenti so junaka poslali tja na zaključni obračun. Sicer ni šlo zlahka, saj so grški menihi na strehe samostana kot izraz neodobravanja nasilja namestili rjuhe in plastiko, da bi preprečili snemanje. Vmes je moralo poseči grško vrhovno sodišče, ki je odločilo, da smejo menihi to delati le v notranjosti samostanov.

Tudi Bond do zmage ne pride zlahka. Na stolp spleza, ampak šment, še preden se udomači na vrhu, ga negativec že brcne v prepad, tako da ubogi James res spektakularno odleti v globino in zabinglja globoko pod previsom. Zlobnež (kdo s tako obupno frizuro pa ne bi bil pokvarjen?) se nato spravi nad Bonda kar s pištolo v eni in z vrvjo v drugi roki. Plezalne in varovalne tehnike, ki jih uporabljata, so nekolikanj vprašljive, a vsaj rešitev je teoretično možna: tik preden zlobec s pištolo izbije zadnji klin, prekanjeni 007 iztakne vezalke iz plezalnikov in z njimi odžimari po vrvi navzgor. Potem pa še reši svet in seveda spravi v posteljo lepotico, ki se je pustila prositi vse do konca.




Tudi plezalskih prizorov Moore ni odigral sam. Za snemanje scene pod previsom je bingljal le dober meter visoko, a je moral vzeti pomirila in pivo, da je utišal vrtoglavico. Menda pa je bilo kaskaderja, ki je dejansko padel čez previs, precej strah. Čeprav je bil privezan, bi tako globok padec na dinamični vrvi lahko imel neugodne posledice. Pa še pogled na pokopališče, nad katerim so snemali, ga ni ravno bodril … Konec dober, vse dobro, in tako lahko vsaj enkrat na leto na naših komercialnih TV-postajah uživate v tej legendarni bondiadi.

Na stik z realnostjo pa seveda raje čim prej pozabite.