Mini vodič: Sappada

Mini vodič: Sappada
»Sončna dolina« na severozahodu Karnijskih Alp oziroma na severovzhodu Dolomitov – odvisno, koga vprašate. Priljubljeni turistični kraj se razprostira na prostornem, ne prav izrazitem, 1250 m visokem prelazu med Furlanijo in Avstrijo in je pravi raj za pohodnike in plezalce.


Obzorja Sappade: levo Siera, v sredini Cretoni, desno Terze. Vse foto: arhiv Kibube




Mini vodič:
Grossglockner
   Mini vodič:
Meteora
   Karnijska potepanja
   
Ne spreglejte
izdelkov v akciji!


Malo zgodovine

V 11. stoletju so prebivalci vasi Innervillgraten na avstrijskem Tirolskem pred krutostjo oblastnikov pribežali v »sončno dolino«. Tu je nastala Sappada (starotirolsko Plodn). 15 zaselkov se razteza na dolžini pet kilometrov. Njihova imena ne zvenijo prav italijansko: Lerpa, Palù, Hoffe, Kratten, Puiche … Sappada je namreč svojevrsten jezikovni otok, katerega prebivalci govorijo arhaično avstrijsko narečje sappadino oz. plódarisch. Danes ima kraj ima 1500 prebivalcev, na vrhuncu poletne sezone pa seveda bistveno bistveno več.


Napis v sappadskem narečju.

Vrhovi

Gore nad Sappado spadajo v dve gorski skupini, Dolomite in Karnijske Alpe. Na južni strani so postavljeni grapasto-stolpasti Pesarinski Dolomiti, ki jih nekateri uvrščajo h Karnijcem, drugi pa k Dolomitom. Tu je treba omeniti sappadsko »sončno uro«, niz vrhov, ki je v časih, ko v ta namen še ni bilo telefonov, prebivalcem kazal čas. Poldne se je ustavilo na najvišji, Monte Siera/Cima Dodici (2443 m). Nekoliko zahodneje je skupina Cretonov, od daleč prepoznavna po prirezanih vrhovih, na jugozahodu pa zahtevna trojica Terz.


Levo Cretoni, desno Terza Grande.

Severno od kraja so bolj »karnijski« vrhovi, na katerih se prepletajo skrotaste strmine, kompaktni apnenec in travnata pobočja starejših kamnin. Tu se razprostira sappadsko smučišče, ki pa se z okoli 25 kilometri prog uvršča v skromnejšo kategorijo »družinskih smučišč«. Najznačilnejša na tej strani je globoko dolina Sesis, po kateri vrtoglava cesta ob iskrivi rečici Piavi pripelje 2000 m visoko vse do njenih izvirov. Od tod je hitro dosegljiva najslavnejša sappadska gora, Monte Peralba oz. Hochweißstein (2694 m). Znani, čeprav morda ne najpomembnejši podatek o njej: nanjo se je med enim od svojih dopustov povzpel papež Janez Pavel II. in normalna pot na vrh se še zdaj imenuje po tem. Sicer pa je Peralba s svojimi podaniki pravo kraljestvo za plezalce!

Sappado je zelo zanamovala prva svetovna vojna. Glavna bojna linija je potekala na severni strani, med Rinaldom, Peralbo, Lastronijem in Avanzo, ostanki vojaških objektov pa so še marsikje drugje. In še opozorilo: če zadenete pravo sezono, lahko borovnice vašo turo podaljšajo … v nedogled!


Pogled na južno stran Peralbe iz strelne line.

Priporočljive ture

Sprehodi in lahki vzponi

Prav veliko lahkih tur okoli Sappade ni. Marsikoga zadovolji že sprehod skozi mesto s starodavnimi lesenimi hišami, posebej fotogenični pa so seniki na travnikih pod naseljem.

  • Ob potoku Rio del Mulino do slapov Cascatelle.
  • Soteska Orrido dell' Aquatona.
  • Ob Piavi skozi dolino Sesis.
  • Planini Geu Alta in Tuglia.
  • Jezera Olbe in Monte Lastroni (2449 m), ostanki 1. svetovne vojne in veselo rajanje svizcev.
  • Monte Chiadin (2269 m), osamljen travnat razglednik.

Največje jezero Olbe.

Ferate

Ferate okoli Sappade ne sežejo do strašljivih težavnosti, so pa slikovite in včasih tudi zelo divje.

  • Ferata Sartor na Peralbo, lahka ferata po južnih pobočjih.
  • Ferata na Monte Chiadenis (2209 m), uživaško prečenje gore po dveh grebenih mimo številnih vojaških ostankov.
  • Ferata 50 na Creton di Culzei (2458 m), izhodišče v sosednji dolini Pesarina, dolga pot po razgibanem grebenu in zahteven sestop z vrha.
  • Ferata Simone na Creton dell' Arco (2353 m), razmeroma nova, malo obiskana in še precej divja ferata.

Pot okrog Chiadenisa, levo Crete Cacciatori.

Normalni pristopi

Paradna disciplina Sappade so nedvomno pristopi na visoke vrhove, ki vključujejo zelene trate, skrotaste grape in plezanje do II. težavnostne stopnje. Te smeri niso uradno markirane, zlata vredne pa so rdeče pike, ki kažejo najlažje prehode. Ture so večinoma kompleksne in zahtevajo pravega gornika.

  • Monte Cimon (2422 m)
  • Creta Forata (2435 m), verjetno najlažji sappadski vrh v tej kategoriji.
  • Monte Siera (2443 m), na vrh pripeljeta dve z rdečimi pikami označeni smeri (težavnost do II), ki omogočata razgibano krožno turo.
  • Vse tri Terze (od 2334 do 2586 m), na vsako je treba splezati na ločeni turi, težavnosti so pri vseh približno enake.
  • Monte del Ferro (2348 m)
  • Monte Rinaldo (2473 m)
  • Crete Cacciatori (2475 m)
  • Monte Avanza (2489 m), gora-trdnjava.

Vrv je na takih turah zelo priporočljiva, posebej pri sestopu. Rdeče pike pa so vredne zlata!

Ostale dejavnosti

Sappada je zelo priljubljena med plezalci. Najpogosteje plezajo v toplih, na sonce obrnjenih pobočjih Peralbe, Chiadenisa in Crete Cacciatori, pozimi pa je tod obilje zaledenelih slapov.

Tudi kolesarji imate tu kaj početi. Omenimo asfaltirano cesto skozi dolino Sesis do izvirov Piave, pa makadam do jezer Olbe, na planino Tuglia ali sedlo Digola.

Namestitev

Zasebnih sob in hotelov je ogromno. V zaselku Cima Sappada je kamp, sicer pa lahko nekoliko manj luksuzno, a bolj v stiku z naravo kampirate tudi ob kočah Piani del Cristo in Baita Rododendro v dolini Sesis.


Sappada leži na širokem prelazu. Zgoraj Monte del Ferro.

Kako do tja

Z avtom

Skozi Tolmezzo in po dobri cesti skozi Ovaro, Rigolato in Forni Avoltri. Iz Ljubljane 210 km (skozi Trbiž) oz. 250 km (mimo Trsta), 2.45 ure.

Z javnim prevozom

Z avtobusom iz Tolmezza oziroma Carnie (do kamor lahko pridete z vlakom).

Literatura

Andrej in Urška Stritar: Karnijska potepanja. Ljubljana, Kibuba, 2006.

Zemljevid

Tabacco 01. Sappada, 1 : 25.000


Monte Avanza je prepredena z vojaškimi ostanki. Čisto zadaj kuka Peralba.

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.