Jeseni, pozimi in spomladi, ko pri nas sonce nima prave moči, športni plezalci sanjajo o topli skali. Nekateri si sanje uresničijo v Paklenici ali na Kalimnosu, nekje vmes pa je Peloponez, grški polotok z obilico naravnih danosti za uživanje. Čudovita narava, raznovrstnost plaž od mivke do bleščeče belih kamnov, prav posebno azurno modro in smaragdno zeleno morje, hribovita notranjost, ki se dvigne do najvišjega vrha v gorah Taygetosa (Profitis Ilias, 2407 m), velika raznolikost kamnin in ob ustrezni izbiri plezanje v vsakem letnem času zagotavljajo odličen plezalski dopust.
Priljubljena Monemvasia na slikovitem polotoku
Tudi ljubitelji zgodovine, plavanja, potapljanja, pohodništva, kolesarjenja, dobre kapljice in hrane ter kulturne in etnološke dediščine bodo prišli na svoj račun. Mnoga plezališča so vredna ogleda, tudi če naše plezalske sposobnosti ne dosegajo težavnosti tamkajšnjih smeri. Številne vasice, gostoljubje domačinov, pogled na morje in hkrati na visoke gore ter obilica zelenja nam pričarajo občutek domačnosti. Da bi podaljšali turistično sezono, ki je sedaj osredotočena na julij in avgust, v zadnjem času tam pospešeno opremljajo stotine novih smeri. Plezališča, ki so v pretežni meri na vzhodni in južni obali polotoka, so zgoščena na treh področjih.
Mini vodič: Meteora |
Kam na opremljene večraztežajne smeri  |
Preživetje ob morju |
Ne spreglejte izdelkov v akciji!  |
Argolis
Okrožje na najvzhodnejšem prstu Peloponeza, ki ga iz Aten z avtom dosežemo v dveh urah, nekatere vasi pa so z grško prestolnico povezane tudi s trajektom in hitrim čolnom. Caves of Frachti, Katafyki, Kastro Termissia, Didyma, Rock of Ages, Mr. Ortholithi, Kondyli, Vivari, Naplion – Karathona Bay so imena plezališč, kjer bodo našli užitke pri plezanju tako rekreativni kot tudi ambicioznejši športni plezalci. Skala je v pretežni meri oster sivi apnenec. V Vivariju plezamo nad morsko gladino, Didyma pa nam ponudi razgled nanjo in na širno okolico na 1100 m nadmorske višine. Ermioni in Porto Heli sta prisrčni morski vasici z obiljem namestitvenih možnosti, trgovin in kavarn, Navplion pa je že pravo obmorsko mesto z vsem vrvežem, ki sodi poleg. V sektorjih Neraki Bay in Acronflia je plezanje prepovedano zaradi varovanja okolja in nevarnosti za sprehajalce. Brezplačen plezalni vodniček z vsemi potrebnimi podatki dobite tule.
Soteska Katafyki
Leonidio
Ko se v Navplionu poslovimo od okrožja Argolis in se po obalni cesti napotimo proti slikovitemu mestu Monemvasia, se pred nami naenkrat odpre soteska, ki je s severne in južne strani obdana z rdeče-modro pisanimi, tudi do 250 metrov visokimi stenami. Leonidio je vasica, skozi katero teče reka Dafnon, nad njo pa se pne 1935 metrov visoki Parnon. Naselje je ravno prav veliko, da ponuja namestitev, hrano in zabavo. Dolina, dolga manj kot 20 kilometrov, je zelo primerna za celoletno pridelavo sadja, oliv, prav posebni so tam vzgojeni jajčevci, za plezanje pa je najprimernejši čas zima. Zaenkrat je opremljenih preko 300 smeri, v katerih bodo našli užitke plezalci, ki zmorejo težavnost 6b in več. Opise smeri najdemo tu.
Preplet iz peloponeških sten
Nedaleč stran je Kyparissi, mirna vasica, z vseh strani obkrožena s kamnitimi pobočji gore Parnon in s kobaltno modrim morjem. Do nedavna je bila dostopna le z morja in preko steza čez goro, sedaj pa iz Leonidia do tja pripelje 35 kilometrov slikovite hribovske ceste. Tu hitro nastaja plezališče, kjer opremljevalci obetajo tudi smeri za manj zahtevne plezalce. Potrebni podatki in brezplačen e-vodniček so tu.
Na najjužnejšem koncu Peloponeza je še plezališče Zobolo, ki ima preko 150 opremljenih smeri težavnosti od 5a do 7a.
Modro-zeleno morje pod stenami - vabljivo celo v hladnejših letnih časih
Lagada
Leži na 15. kilometru glavne ceste, ki Šparto povezuje s Kalamato preko gore Taygetos, na višini 1000 metrov in več. Opremljenih je preko sto smeri težavnosti 5b do 8b. Plezanje je mogoče tudi poleti. Odlično izhodišče za vse smeri je neoskrbovana planinska koča Planinskega kluba Šparta. Več informacij je tule. Nedaleč stran je še plezališče Nedoussa s 25 smermi, a je njihovo opremljenost treba pred plezanjem preveriti.
Pogled iz stene v plezališču Didyma
Kako do tja?
Do Peloponeza z avtom v eno smer opravimo ok. 1500 km. Lahko se peljemo tudi samo do Trsta in se vkrcamo na trajekt do Patre. Vožnja traja ok. 30 ur, strošek za karto pa je približno enak strošku goriva, če bi vso pot opravili z avtom. Skozi vse leto nizkocenovni letalski prevozniki nudijo lete do Aten, do Kalamate in Patre pa le v obdobju turistične sezone. Javni prevoz (avtobus, vlak) lahko uporabimo od Aten do večjih mest Peloponeza, za obisk plezališč pa potrebujemo avto, motor ali čoln.
Plezalske "družice"
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.