Na turno smuko - brez snega

Tudi to se da - pa ne mislimo na smučanje po travi. Ko v hribih še ni prave snežne odeje, ki bi omogočala brezskrbno vijuganje, si turne "matrarije" željni pomagajo z umetnim snegom. Kje drugje kot na smučiščih!


Ne, ne govorimo o smučanju po travi ... Foto: arhiv Kibube

Na terenu
v mrzlem vremenu
  Z avtom
po snegu

  Kaj vzeti s sabo
na turni smuk


  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!

Odmislimo protislovnost samega izraza - turno smučanje po smučiščih - in si raje oglejmo, zakaj bi to sploh počeli:
  • smuka je zagotovljena tudi, ko snega ni,
  • odličen kondicijski trening,
  • precej nizka plazovna ogroženost (posebej ko ni snega, kajne?),
  • cepina in derez praviloma ne potrebujemo,
  • smučamo po steptanih progah, kar je lažje, manj naporno in ne zahteva posebnega znanja,
  • z dobro svetilko gremo lahko na turo tudi zvečer oz. ponoči.

Če ima smučišče alternativno pot za vzpon (npr. vzdrževalno cesto ali posebej temu namenjeno in označeno pot), jo seveda izkoristimo, da se nam ni treba vzpenjati po progah. Če na njej ni snega, smuči pač nesemo. Sicer pa nas čaka vzpenjanje po smučišču. Seveda se čim bolj držimo roba, da ne bomo na sredi proge presenetili kakega drvečega smukača. Med takim vzponom se pokažejo še ostale slabosti tega početja. Pozabimo na samoto in pristen stik z naravo. Dokler smučišče obratuje, mimo nas švigajo množice modno opravljenih alpskih smučarjev in se čudijo, kaj nam je tega treba ...

Nedorečeni predpisi

Še večja težava je birokratska. Razumljivo je namreč, da žičničarji in vzdrževalci smučišč ne marajo turnih obiskovalcev, ki v mošnjiček finančno požrešnih smučišč ne prinesejo ničesar, že s svojo prisotnostjo na smučišču pa povečujejo tveganje za nesreče - tako med vzpenjanjem, ko so proge polne alpskih smučarjev, kot tudi po koncu obratovanja naprav. Takrat so na delu snežni teptalci, ki opletajo z jeklenicami in vitli in si prav nič ne želijo bližnjih srečanj z zablodelimi turnimi smučarji. Tudi škoda, ki jim jo naredimo, ni zanemarljiva. Menda je posebej nadležno, ko izkoristimo sveže steptane proge in na njih pustimo sledi, ki čez noč zmrznejo.

Razprava o tem, kako zadevo zakonsko in finančno urediti, je v večini držav še odprta in se večinoma nanaša na turaše, ki se po smučiščih tudi vzpenjajo, medtem ko samo spust po progi težko kdo prepove, tudi če nimamo karte. Rezultati debat so različni. V Italiji je menda turno smučanje na smučiščih v celoti prepovedano, drugod pa se največkrat omenjajo turnosmučarske karte. Če znate nemško, je zanimivo prebrati priporočila in stališča avstrijske OeAV. Kot zanimivost omenimo, da so lani decembra zaradi pomanjkanja snega na kar nekaj koroških smučiščih turno smučanje prepovedali.


Po snegu in travah nad avstrijskim Katschbergom. Foto: arhiv Kibube

Kam na turo?

Za tovrstno smuko se torej odločimo sami z upoštevanjem vseh lokalnih razmer, predpisov in tveganj. Tu pa je nekaj predlogov, kje v Sloveniji in bližnji okolici si lahko privoščimo takšne ture.

Slovenija

Tistim iz osrednje Slovenije je najpriročnejša izbira krvavški Veliki Zvoh (1971 m). Nanj se je treba vzpeti po smučišču, ponuja pa 400 višinskih metrov spusta. Tovrstne dejavnosti menda tolerirajo, a ne v času urejanja prog. Največji plus? Razgledi na Ljubljano in Gorenjsko!


Krvavec - ne samo za (turne) smučarje!? Foto: Ajda Božič

Avstrija

  • Na Osojščico (Gerlitzen) nad Osojskim jezerom se lahko vzpnemo iz Klošterla (Klösterle) na severni strani smučišča po posebni poti za vzpon. Turnosmučarska karta stane 5 EUR, za dodatna 2 EUR pa vas na vrh še enkrat potegnejo z žičnico. Ko smučišče ne deluje, je uporaba prog prepovedana. Izkupiček: 900 metrov spusta.
  • Tromeja (Dreiländereck) iz Sovč (Seltschach) ponuja ok. 700 metrov spusta. Turnosmučarska karta stane 5 EUR na dan oz. 55 EUR na sezono, vsak četrtek pa je od 17.00 naprej brezplačni turnosmučarski večer (ja, gostilna na vrhu je takrat odprta do desetih ponoči).
  • Najprikladnejši cilj nad prijaznim prelazom Turracher Höhe severno od Celovca je Kornock (2193 m), žal je nanj treba po smučišču. Od tam ni daleč, je pa lepo, do bolj prvinskega Rinsennocka (2334 m).
  • Nad še enim (turno)smučarskim rajem Innerkremsom sta udobno dosegljiva na jug obrnjena Zechenerhöhe (2188 m) oz. bližnji Gaipahöhe (2192 m).
  • S prelaza Katschberg si lahko izberemo zahodni Tschaneck (2024 m) ali vzhodni Aineck (2210 m).

Uborne snežne razmere nad prelazom Turracher Höhe. Foto: arhiv Kibube

Italija

Nam najbližja turnosmučarska klasika, ki jo radi izkoristijo tudi bolj zagrizeni turni smučarji, kadar je drugod prenevarno zaradi plazov, so Višarje (Monte Lussari). Romarska pot vzhodno od smučišča omogoča legalen, varen, nemoten in celo razmeroma prvinski vzpon, če se želimo pofočkati na vrhu, pa se sprehodimo do križa nad hišami. V dolino se spustimo po 900 metrov visoki, precej strmi progi. Dodatek za zagnane je manj "civilizirani" vzpon na razglednega Kamnitega lovca (Cima del Cacciatore, 2071 m).


Višarje, zadaj Kamniti lovec. Foto: arhiv Kibube

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.