Najlepši karavanški razgledniki

Priznajmo, pisati o NAJLEPŠIH karavanških razglednikih je nekoliko protislovno, kajti Karavanke so en sam, dolg, čudovit razglednik. Pa vseeno - tukaj je nekaj najbolj uživaških po Kibubinem, skrajno subjektivnem izboru.


Jesenski grebeni Karavank. Foto: Iztok Maltar

Najlepši razgledniki v Julijskih Alpah

S psom v gore

7 stvari, ki jeseni ne smejo manjkati v nahrbtniku

Ne spreglejte izdelkov v akciji!

Peč (Tromeja, 1508 m)

Na najzahodnejšo med opisanimi, ki leži na stiku Italije, Avstrije in Slovenije, se je sicer mogoče pregoljufati po cesti ali pozimi celo z žičnicami avstrijskega smučišča Arnoldstein (Podklošter), nam pa je najbolj pogodu pristop z juga, z gozdne ceste iznad Rateč. Udobne gozdne serpentine, jesensko rumena trava in pogledi proti Tamarju, kaj bi želeli še več?


S travnate poseke, ki pripelje na Peč, se odpirajo (tokrat oblačni) pogledi proti Tamarju. Foto: arhiv Kibube

Vošca (1737 m)

Položni, odprti vršni travnik z romantično ruševino omogoča široke poglede proti Martuljkovi skupini od bolj oddaljenemu Jalovcu. Dosežemo ga s Srednjega Vrha nad Martuljkom ali z dolge gozdne ceste, ki se začne malo pod Korenskim sedlom. Priljubljena tudi pozimi kot turni smuk!


Martuljkova skupina z Vošce. Foto: arhiv Kibube

Trupejevo poldne (1931 m)

Eden naših najljubših vrhov za jesenske sanjarije, spomladanska martinčkanja ali turno smučanje. Dosežemo ga bodisi skozi dolino Železnico bodisi prek planine Grajščica. Posebej priporočljiv v povezavi z grebenskim pohajkovanjem proti Maloškemu poldnevu in Kresišču ali Vošci, pri čemer lahko vohljamo po nekdanjih graničarskih poteh.


Tik pod vrhom Trupejevega poldneva, zadaj spomladansko razpoložena Martuljkova skupina. Foto: arhiv Kibube

Dovška Baba (1891 m)

Legendarna v vseh letnih časih. Saj veste, na tej BABI je ležal Joža Čop in čez ZADNJICO v LUKNJO gledal … Pozimi zaživi s turnimi smučarji, v kopnem pa je vzpon nanjo od konca gozdne ceste nad Dovjim precej udoben in izjemno razgleden. Zakaj si ne bi privoščili še grebena na vzhod proti Hruškemu vrhu, Kleku in morda vse do Golice?


Vzhodni greben Dovške Babe proti Hruškemu vrhu. Foto: arhiv Kibube

Kozjak oz. Ovčji vrh (2024 m)

Edini dvatisočak med opisanimi je vendarle precej prijazen. Njegova široka gmota se dviguje na avstrijski strani, severno od glavne verige Karavank, in je prvovrstno razgledišče na kotel od Stola do Vajneža. Najlažji pristop je iz doline Rute (Bärental) in mimo gostoljubne Celovške koče (Klagenfurter Hütte).


Prostrana pobočja Kozjaka so pozimi prvovrstni turnosmučarski poligon, zadaj Stol. Foto: arhiv Kibube

Rjavca (1789 m)

Tudi ta malo znana, a silno zanimiva gora leži v celoti v Avstriji, nad slikovito dolino Poden (Bodental), v katero se pripeljemo čez Ljubelj. Pristop je gozdnat, a strm in zelo razgiban, na vrhu pa se odprejo edinstveni pogledi na severno stran Vrtače in Palca. Samotno in unikatno!


Križ na vrhu Rjavce. Zadaj Palec (levo) in Vrtača. Foto: arhiv Kibube

Mali (1685 m) in Veliki Javornik (Ženiklovec, 1716 m)

Vrhova v gozdnatem grebenu od Košute do Storžiča ne silita v ospredje, tako da ju spregledajo celo markacije. Veliki Javornik je bolj prepoznaven, predvsem po (nekdanjem) smučišču. Oba pa nudita prijeten pristop po gozdnato-macesnovih grebenih prek očarljivih travnikov, ter široko panoramo, od Karavank do Grintovcev in severne strani Storžiča.


Mlaka tik pod vrhom Malega Javornika, zadaj Storžič. Foto: arhiv Kibube

Strevčeva peč (1338 m)

Plezalci jo poznajo po strmih stenah, ki gledajo v Logarsko dolino. Na drugo stran, proti Olševi, je precej manj izrazita. A z vrtoglavega vrha se odprejo globoki pogledi na Savinjske Alpe nad Logarsko dolino in proti Olševi, pristop pa je poleg tega precej "poceni": od Sv. Duha je do vrha manj kot pol ure. Ni pa čisto enostaven - če niste gotovi v koraku, raje izberite kak drug cilj.


Izpostavljeni vrh Strevčeve peči, zadaj plečata Olševa. Foto: arhiv Kibube


Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.