Najlepši razgledniki v Kamniško-Savinjskih Alpah

Razgled je darilo, ki ga dobiš v gorah. In tule je Kibubin izbor daril iz Kamniško-Savinjskih Alp: približno desetih neprenapornih - čas vzpona smo omejili na dobri dve uri - ali prezahtevnih vrhov, ki odpirajo poglede na osrednje Grintovce ter njihovo bližnjo in daljno okolico.


Strevčeva peč (poraščena gmota spredaj levo) z Logarsko dolino in Grintovci. Foto: Zoran Stanko

Najlepši karavanški
razgledniki
  Najlepši razgledniki
v Julijcih


  Zakaj v
Karnijce

  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!


Približna lega predstavljenih vrhov:


Goli vrh (1787 m)

Imenu navkljub sta vrh nad Jezerskim in pot nanj pretežno gozdnata. Na najvišji točki, do kamor pridemo iz Ravenske Kočne, pa dobimo točno to, kar obljublja - "gole" travnike in širne poglede na severno plat Grintovcev nad Jezerskim.


Na Golem vrhu, zadaj greben od Rink do Kočne. Foto: Primož Šenk

Veliki vrh (1742 m)

Velikih vrhov v naših gorah res ne manjka. Tale je hecno poimenovan, ker se ob boku pravih velikanov, osrednjih Grintovcev, zdi kot palček. Velik pa je po razgledu - ko po dveh strmih urah iz Makekove Kočne prisopihamo na neporaščeno najvišjo točko, se znajdemo iz oči v oči s severnimi ostenji razdrapanih vrhov Kočne.


Pogled na Jezersko; Veliki vrh je poraščeni izrastek v sredini slike. Foto: Primož Šenk

Kržišče (Pokovše, 1658 m)

Poznamo ga kot stranski vršič na krvavškem smučišču, kjer se iztečeta dve počasni vlečnici, in sploh ne vemo, da je tudi čudovit razglednik, postavljen visoko nad osrednjo Slovenijo in Gorenjsko. V vseh letnih časih je lahko cilj lahkotnega sprehoda. Od zapornice na koncu (brezplačne) ceste na Krvavec je do vrha slaba ura po odprtih travnikih.


Sestop s Kržišča. Foto: arhiv Kibube

Vrh Korena (1999 m) in Kompotela (1989 m)

Do obeh skoraj dvatisočakov severno od Krvavca sta s Kriške planine dobri dve uri hoje - lahko čisto enostavni, lahko pa tudi nekoliko bolj dinamični po zahtevnejšem grebenu čez Ježa. Za selfije z južno panoramo od Grintovca do Planjave v ozadju skoraj ni boljše lokacije!


Turska gora, Brana in Planjava z Vrha Korena. Foto: arhiv Kibube

Kamniški Dedec (1583 m)

Prvi izraziti vrh v brezpotnem grebenu Zeleniških špic nad Kamniško Bistrico je najzahtevnejši med tu predstavljenimi. Pot, ki se odcepi od "avtoceste" proti Kamniškemu sedlu, je neoznačena in presneto strma, na koncu pa je treba celo malček popaziti. Toda če bi radi samoto in prvovrstne poglede na Brano, južna pobočja Planjave in strašljivo krušljiva ostenja Rzenika, je to prava stvar!


Igra oblakov na Kamniškem Dedcu, zadaj Planjava in Zeleniške špice. Foto: arhiv Kibube

Velika planina (1666 m)

Pravzaprav je čisto vseeno, ali se sprehodimo do najvišjega vrha planote, Gradišča, ali ostajamo kje drugje, in vseeno je tudi, ali se pripeljemo z gondolo, avtom ali pripešačimo iz doline. Panorame Grintovcev so prvovrstne, da vseh ostalih priboljškov - idiličnih hišic, lenih krav, bogatega cvetja in še česa - sploh ne omenjamo.


Velika planina. Foto: Gregor Morel

Vrh Kašne planine (Kranjska Reber, 1435 m), Lepenatka (1425 m) in Veliki Rogatec (1557 m)

V smeri sever-jug ležeča trojica vršičev je pravšnja za vsakogar, ki želi veliko razgledov (z Veliko planino v prvem planu) za malo napora in nevarnosti. Pristopi so kratki, vrhovi odprti in slikoviti, samo Veliki Rogatec pa vzemite z nekoliko več previdnosti - pot s sedla Kal je prav alpska in zahteva pravo plezanje.


Travnati vrh Lepenatke. Foto: arhiv Kibube

Strelovec (1763 m)

Vrh v grebenu Krofičke strašno cenijo ovce. Že vejo, zakaj. Mnenja o paši na vrhu sicer ne moremo dati, je pa zgoraj strašno lepo. Če si želite bolje ogledati manj znana ostenja od Križevnika do Velikega vrha in Raduho, si tam le privoščite dolg, razgleden počitek. Najkrajša pot na vrh pelje od Knezove kmetije nad Robanovim kotom.


Strelovec je travnati vrh na sredini fotografije. Foto: Rok Knez

Strevčeva peč (1338 m)

Najnižji in najbližji, ne pa tudi najlažji od opisanih razglednikov. Od Sv. Duha pod Olševo je do tja le pol urice, toda pot ni označena, na vrhu pa je tudi izpostavljena. Pazite, da boste ostali le pri razgledih na Logarsko dolino, ne pa tudi pri bližnjem spoznavanju južne stene te "peči", ki jo cenijo plezalci!

Smrekovec (1577 m)

Pravzaprav je razgleden celotni greben od Smrekovca proti Raduhi, če se le izmaknete gozdovom. Ampak Smrekovec je najvzhodnejši in zlahka dosegljiv v udobne pol urice od Doma na Smrekovcu. Če želite več, se mirne duše lahko sprehodite še naprej.


Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.