Zavarovalne plezalne poti oz. ferate so v zadnjih letih tudi pri nas vedno bolj priljubljene. Mnogi med njihovimi obiskovalci in občudovalci so vzorno podučeni in zgledni gorniki, ki so se ustreznega obnašanja naučili na tečajih ali z izkušnjami. Žal pa ne vsi, zato tudi na tako zelo zavarovanih poteh prihaja do nesreč. Katere so torej najpogostejše napake, ki se jim moramo izogniti?


Foto: Neža Lapajne

Razcvet slovenskih ferat

10 napak v plezališčih

Najlepše zavarovane poti v V Julijcih

Ne spreglejte izdelkov v akciji!

Precenjevanje samega sebe

Kot običajno je najpomembnejša in pogosto najusodnejša napaka precenjevanje lastnih zmožnosti. Saj veste, samopoveličevanje v slogu "Tako močan, pogumen in izkušen sem, da se mi nič ne more zgoditi.", "Eh, to je samo ferata, ne pa prava stena." in podobno. VSAKOMUR se lahko kaj zgodi, še posebej z nekaj smole, in potem pridejo reševalci, da ne omenjamo mrliškega voza … Pamet v glavo in spoštovanje v roke! Tako kot pri drugih dejavnostih tudi tu ne pozabimo na postopnost: začetniki naj trenirajo na lažjih poteh, šele nato pa postopoma stopnjujejo težavnost.


Stoodstotno moramo biti prepričani, da bomo ferato zmogli. Foto: Primož Šenk

Neprimerna oprema

Ni tako redko, da na ferati vidimo človeka:

• z najlonsko vrvico namesto plezalnega pasu ("Pa saj to bo držalo … Važno, da me veter ne odpihne, padel itak ne bom!"),
• s preperelim ali doma narejenim plezalnim pasom,
• z doma narejenim samovarovalnim kompletom iz statične vrvi in dveh vponk, brez prevzemnika energije padca,
• brez samovarovanja (brez komentarja).

Verjetno so vsaj prve tri točke značilnejše za ljudi z nekaj izkušnjami in opreme, ki želijo prihraniti nekaj denarja, a se ne zavedajo, da je feratarstvo nekoliko drugačna dejavnost od plezanja ali pohodništva. Čeprav nas na ferati stalno spremlja jeklenica in čeprav so morebitni padci kratki, so sile, ki nastanejo pri tem, strašansko velike. Če besede ne zadostujejo, tale kratki video nazorneje prikazuje, kaj se zgodi pri padcu 80-kilogramske uteži. Uporaba ustreznega pasu in samovarovalnega kompleta je zato življenjskega pomena!

Tudi o čeladi menda ni treba razlagati. Podobno kot kjer koli v gorah nam lahko tudi na ferati prileti na glavo kamen ali fotoaparat, ki se je izmuznil neprevidnemu plezalcu nad nami. Ob padcu lahko z glavo udarimo v skalo ali pa - to je verjetno najpogostejša nevšečnost - se z glavo zaletimo v previsek nad sabo in že steče kri. Brez čelade torej nikar v steno!

Če verjamete ali ne, smo na feratah že opazili tudi ljudi v tekaških supergah, sandalih in podobno neprimerni obutvi. Gojzarji ali nizki pohodniški čevlji so prava stvar, na najtežjih poteh pa se ne bomo osmešili niti v plezalnikih.


Gojzarji, pohodniški čevlji ali plezalniki so prava stvar. Foto: Dario Prinčič

Nepravilna uporaba opreme

Nekaterim junakom je uspelo samovarovalni komplet pritrditi narobe - na zanko ob strani plezalnega pasu, ki je namenjena samo in izključno obešanju plezalne opreme in nikakor ne more zadržati človekove teže.

Tudi dva kraka samovarovalnih kompletov sta lahko problematična. Tu je predvsem treba paziti na to, da smo vedno pripeti na jeklenico vsaj z enim. Če ju pri prepenjanju križamo, na lažjih mestih še gre, ko pa z eno roko komaj visimo sredi previsa, je nerodno reševati še solato, ki je nastala iz obeh krakov.

Nikar ne posegajmo v samovarovalni komplet - na njem ne delajmo nikakršnih vozlov ali česa podobnega. Vozel se hitreje strga, kar zmanjša učinkovitost kompleta v primeru padca.

In seveda se dogaja, da se kdo - praviloma spet nekdo, ki ima nekaj izkušenj, a se mu še nikoli ni zgodilo nič neprijetnega - ne pripne v varovala na lažjih odsekih. Vse lepo in prav, ampak kaj nas loči od prepada, če se nam v trenutku nepozornosti tisti kamenček pod nogami izmakne? Če je ob nas jeklenica, se torej vestno pripnimo.


Če je ob nas jeklenica, se pripnimo - kajti pod nami je tudi globina ... Foto: Sandi Bizjak

Nepravilno gibanje

Telebani, ki malomarno hodijo po robovih sten in prepadov, brezskrbno prožijo kamenje in ogrožajo ostale, se žal najdejo povsod, tudi na feratah. Mislimo torej na to, da nismo sami.

Stvar feratarske filozofije pa je vprašanje, kako bomo napredovali prek stene: ali se bomo gor vlekli po jeklenicah in klinih ali jih bomo izkoriščali le za varovanje, vzpenjali pa se bomo samo po skali? Pri odločanju o tem upoštevajmo svoje zmožnosti in dejstvo, kako uničujoči so lahko padci. Ti na feratah niso zabaven hec, ampak se jim skušajmo za vsako ceno izogniti!


Foto: Anja Peternelj

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora in plezališč, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.