Kako izbrati šotor

Najlepša gorska jezera

Triglav z Rudnega polja

Ne spreglejte izdelkov v akciji!

Planina Zajamniki (1280 m)

Na južnem robu planote Pokljuke je planina z najdaljšo "ulico" - znameniti Zajamniki, ki s svojo fantastično panoramo krasijo marsikatero fotografijo Julijskih Alp. Peš lahko do tja pridemo z Uskovnice (1.30 h) ali iz Zgornjega Goreljka (2 h), najudobneje - celo malo navzdol - pa je z Rudnega polja (1.20 h).


Zajamniki v snegu. Foto: Ivan Bubnjar

Planina Konjščica (1438 m)

Ljubko planino, ki tiči v travnati kotanji med Viševnikom in Ablanco, mimogrede obišče marsikdo, ki se s Pokljuke odpravlja na Velo polje oz. Triglav. Za najbolj ležerne je Konjščica z odlično domačo hrano vredna tudi samostojnega obiska. Od konca gozdne ceste, ki se podnjo odcepi s ceste med Rudnim poljem in Pokljuko, do idiličnih travnikov ni več kot pol urice udobnega vzpona skozi gozd.


Ptičji pogled na Konjščico. Foto: Matej Brus

Planina Krstenica (1670 m)

Najvišja med predstavljenimi je razgledna, na tri strani odprta planina Krstenica, ki leži na južnih pobočjih Krsteniškega Stoga. Dobro jo poznajo ljubitelji bohinjskih brezpotij in neoznačenih poti, ki mimo nje romajo naprej proti Stogom, Ogradom ali Škednjovcu, vendar tudi markiranih poti proti planini V Lazu ali na Velo polje ne gre kar odpisati. Najudobnejši dostop na Krstenico je s planine Blato po neoznačeni lovski poti (1.30 m).


Krstenica je očarljiva v vseh letnih časih, najbolj pa seveda jeseni. Foto: Franci Medved

Planina V Lazu (1560 m)

Ta travnati biser se skriva v globoki kotanji med Kredo, Debelim vrhom in Ogradi. Pod planino so našli najstarejše ostanke človeka v Julijcih, stare menda kar 10.000 let, lesene hiške pa še dandanes dajejo občutek starodavne visokogorske skrivnostnosti. Najkrajši dostop je po nekoliko naporni poti s planine Blato (1.30 h), nadaljujemo pa lahko na Ograde, Debeli vrh ali Lazovški preval.


Planina V Lazu, zadaj brezpotni svet Krede, Slatne in Voglov. Foto: arhiv Kibube

Planina Viševnik (1625 m)

Majhna planina, ki leži na severni strani Pršivca, je umaknjena od glavnih planinskih poti, zato je razmeroma samotna, pa čeprav je edina med predstavljenimi, na kateri stoji planinska koča, in sicer Bregarjevo zavetišče, prijazno in skromno kot sama planina. Vendar je planina Viševnik, ki je ne gre zamenjevati z istoimenskim vrhom nad Pokljuko, poseben dragulj. Z zelenega sedelca sredi poraščenega visokogorskega krasa se odprejo presenetljivi pogledi na skupino Triglava in neznane vrhove nad Črnim jezerom, ki lahko (preverjeno!) privabijo celo kakšno solzico v oči.


Planina Viševnik, zadaj brezpotni Vrtec. Foto: arhiv Kibube

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.