Že res, da najvišji slovenski cestni prelaz ni nobena skrivnost med turisti in pohodniki, a kljub temu je izvrstno izhodišče za lahkotnejše ali resnejše izlete v sredo- in visokogorje. Tole je nekaj naših najljubših vrhov, ki smo jih tokrat razporedili po višini.
Pogled na Vršič s Tičarjevim domom, desno Prisank, levp zadaj skupini Špika in Škrlatice. Foto: Metod Paternoster
| Top 5 drobnih skrivnosti v nahrbtniku  |
Top 5 slovenskih slapov  |
Štirje znameniti bivaki  |
|
Ne spreglejte izdelkov v akciji!  |
Visoki Mavrinc (1562 m)
Mavrinc dejansko ni nad Vršičem, pač pa malo pod njim na severni, kranjskogorski strani. V glavnem poraščeni vrh ni pretirano impozanten, vrednost pa mu zvišuje fantastičen razgled, v katerem prednjačijo skupine Špika, Škrlatice in Prisanka. Na Mavrinc se v dobri uri sprehodimo po neoznačeni, a dobro uhojeni poti, ki se začne malo pod Kočo na Gozdu. Tura za užitke je izvedljiva tudi, ko je na višjih vrhovih sneg.
Spomladanski pogled z vrha Mavrinca proti Škrlatici in Kriški steni. Foto: arhiv Kibube
Sovna glava (1750 m)
Še udobnejša kot na Mavrinc je turica na Sovno glavo, ki jo večina obišče spotoma med vzponom na Prisank s prelaza Vršič. V pol urice se znajdemo na travnati glavi, s katere se odpirajo pogledi na ostenja Prisanka, Mojstrovke in globoko v Trento. Kratka, a sladka!
Sovna glava je poraščena kopa na desni strani slike, pred Prisankovimi ostenji. Foto: arhiv Kibube
Slemenova špica (1911 m)
Klasika nad Planico in Tamarjem ponuja enega od ikoničnih prizorov slovenskih gora - Jalovec v najbolj kristalni izvedbi. Ob spremljavi macesnov in trav na uravnavi Sleme pod vrhom tudi pogledi na Škrlatico ne zaostajajo. Fotografi se tod najbolj gnetejo jeseni, ko porumenijo macesni, vendar je Slemenova špica vredna obiska tudi v drugih letnih časih, s primerno opremo in znanji celo v snegu. Da pridemo nanjo, se z Vršiča najprej vzpnemo na preval Vratca med Nad Šitom glavo in Robičjem, od tam pa se nam na Sleme ponujata kar dve poti. Seveda je najbolj priporočljiva krožna povezava obeh variant.
Klasični pogled s Slemena na Jalovec. Jezerc menda že nekaj let ni več, lahko pa nadebudni fotografi v ospredje postavimo kak drug detajl. Foto: Janez Ribnikar
Mala Mojstrovka (2332 m)
Eden lažje dosegljivih slovenskih dvatisočakov ni čisto od muh, še posebej, če si ga vzamemo po zavarovani Hanzovi poti prek severne stene. Pri razgledih z vrha prednjači Prisank na oni strani prelaza, sestop po najlažji poti pa sicer ni zahteven, a sprana melišča in skale z drobnimi kamenčki vendarle zahtevajo nekaj pazljivosti.
Široka ostenja Mojstrovk nad Slemenom. Foto: Luka Kunaver
Prisank oz. Prisojnik (2547 m)
Gora z dvema imenoma med Gorenjsko in Primorsko je po zaslugi vršiške ceste ena od bolj obiskanih, toda ne gre je jemati zlahka, saj nobena od številnih označenih poti ni čisto enostavna. Nam je najbolj všeč dramatična, dobro zavarovana Kopiščarjeva pot, ki pomaha Ajdovski deklici, nam pri tlačenju skozi znameniti preduh sname nahrbtnik z ramen in se na vršni greben prelisiči skozi mogočno Prednje okno. Če sestopimo po zavarovani poti skozi Zadnje okno v Mlinarico in nazaj na Vršič, si privoščimo visokogorski krog, ki mu je v naših gorah le stežka kateri kos.
Prisank oz. Prisojnik (desno) in Škrlatica (levo) v zlati svetlobi večera. Foto: Janez Ribnikar
Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.