Triglavske doline in kaj početi

Dolina Triglavskih jezer

Triglav z Rudnega polja

Ne spreglejte izdelkov v akciji!

Spodnji seznam vam lahko olajša izbiro, če se na očaka odpravljate prvič, pa tudi, če bi radi spoznali nove pristope. Začnete lahko na severovzhodu, v kateri od Triglavskih dolin, na jugu, torej na Pokljuki ali v Bohinju, ali na severozahodu, v dolini Zadnjice. Ker je Triglav pač najvišji pri nas, noben vzpon ni kratek, skoraj na vseh poteh pa si ga lahko olajšate s prenočevanjem v koči. Jeseni se visokogorske koče pri nas počasi zapirajo, zato pred odhodom preverite, kako je z odprtostjo.

Na nobeni od poti vam ne bo manjkalo družbe. Za več samote se lahko odločite za katero od neoznačenih oz. opuščenih poti ali celo plezalnih smeri čez Severno steno, vendar jih v tem prispevku ne bomo predstavili. Če ste jim kos, tega pisanja tako ali tako ne potrebujete ...


Pogled v najsamotnejšo od Triglavskih dolin, Kot. Foto: Saša Krajnc

Triglavske doline

Pristope s severne, mračnejše in bolj skalnate strani olajšata Triglavski dom na Kredarici in Staničev dom.

• Iz Vrat čez Prag (6-7 h): Najbolj priljubljena in najlažja možnost iz Vrat, ki pa ima tudi nekaj zavarovanih mest. Posebni plusi: pogledi na Severno steno, kozorogi in visokogorski kras.
• Iz Vrat po Tominškovi poti (6-7 h): Nekoliko zahtevnejša, a nemara lepša od poti čez Prag. Priporočljivejša za vzpon kot sestop.
• Iz Vrat čez Plemenice (7-8 h): Najzahtevnejši, a najmogočnejši pristop na Triglav zahteva vzpon v enem zamahu, saj na poti ni koč. Nad sedlom Luknja vas čaka zavarovan plezalni del, nad njim pa izpostavljeno poplezovanje vse do Zahodne triglavske planote.
• Iz Kota (6-7 h): Najmanj obiskana od Triglavskih dolin. Kratkemu zavarovanemu delu nad dnom doline sledi razmeroma dolgovezno vzpenjanje do Staničevega doma.
• Iz Krme (7-8 h): Pot skozi najvzhodnejšo od Triglavskih dolin je dolga in nemara celo dolgočasna, a ena od najlažjih, saj na njej do vršnega dela gore ni zahtevnih mest.

Klasični pogled: Severna Triglavska stena. Tominškova pot in pot čez Prag potekata po njenem levem, pot čez Plemenice pa po desnem robu. Foto: Mateja Roblek

Južna stran

Na poteh po južni strani triglavskega kraljestva, kjer za razliko od severne plati bolj uživate na sončnih travnatih pobočjih, lahko prenočite v Vodnikovem domu na Velem polju, Domu Planika, pa tudi v Tržaški koči na Doliču, Zasavski koči na Prehodavcih in Koči pri Triglavskih jezerih.

• S Pokljuke (6-7 h): Pot s Pokljuke (z Rudnega polja ali Uskovnice) ponuja najvišje izhodišče in s tem najmanj višinske razlike. Tura je dolga, a razgibana in vse do vršnega vzpona razmeroma nezahtevna.
• Iz Bohinja skozi Voje (7-8 h): Naporna izbira s precejšnjo višinsko razliko. Na Velem polju se priključi poti s Pokljuke.
• Iz Bohinja po Dolini Triglavskih jezer (10-11 h): Ta čudovita, razgibana pot, ki vodi mimo osupljivih Triglavskih jezer, sicer ni najnaravnejši pristop na očaka, saj se morate od konca doline prevaliti še čez Hribarice, da se gori dejansko približate. Zaradi najbolj razgledniških prizorov naših gora pa jo mnogi povezujejo s potjo na Triglav. Posebej priljubljena je kot podaljšek ture, ko imamo vrh Triglava že v žepu.

Pot po Dolini Triglavskih jezer ni najkrajša, je pa brez dvoma prečudovita. Foto: Anja Siher

Iz Trente

Pristopi iz Trente oz. Zadnjice so dolgi in zelo visokogorski. Razbijete jih lahko v Tržaški koči na Doliču.

• Iz Zadnjice čez Luknjo in Plemenice (7-8 h): Do sedla Luknja privede udobna mulatjera, v nadaljevanju pa se priključite najzahtevnejšemu pristopu čez Plemenice.
• Iz Zadnjice po mulatjeri čez Dolič (8-9 h): Vojaške zgodovine in spominov polna pot s precejšnjo višinsko razliko, a zložno strmino in brez tehničnih težav.
• Iz Zadnjice čez Komar in Dolič (7-8 h): Strmejša, delno zavarovana "bližnjica" do Doliča.

Vršni vzpon

V vršnem delu se večina poti združi. Vse možnosti do najvišje točke so zelo zahtevne in zavarovane, zato je na vseh priporočljiva uporaba plezalnega pasu, samovarovalnega kompleta in čelade oz. dodatnega varovanja z vrvjo za manj izkušene. Ne pozabite: na zahtevnem terenu sestop terja še več previdnosti kot vzpon.

• S Kredarice: Ne najlažja, a dobro zavarovana klasika prek Malega Triglava (2738 m) in vrtoglavo ozkega vršnega grebena. Zastoji v vrhuncu sezone!
• S Planike prek Malega Triglava: Varianta prvopristopnikov iz 18. stoletja je še danes najlažja možnost. Po njej se izognete strmi steni nad Kredarico, znamenitega, slikovitega vršnega grebena pa ne izpustite.
• S Planike čez Triglavsko škrbino: Manj popularna, a zahtevna in slabše zavarovana pot na vrh privede z zahoda.
• Z Zahodne triglavske planote: Za pristop na vrh z Doliča ali Luknje. Kratkemu zavarovanemu delu do Triglavske škrbine sledi lažje poplezovanje do vrha.

Vse poti so v vršnem delu zahtevne in izpostavljene. Foto: Sašo Petrovčič

Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.