Najlepša gorska jezera

Ni jih prav veliko, a tista, ki so, so nam zelo pri srcu, posebej v vročih dneh. Če se že kopati v večini ne smemo (zaradi okoljevarstvenih razlogov) ali ne moremo (zaradi pekoče nizkih temperatur), pa prinašajo vsaj vizualno ohladitev. Predstavljamo vam torej nekaj slovenskih gorskih jezer - približno deset jih je, ampak vedno imamo težave pri štetju Triglavskih jezer ...


Dvojno jezero s Kočo pri Triglavskih jezerih in Velikim Špičjem v ozadju. Foto: Peter Markič

Najlepši razgledniki
v KSA
  Kje pa vas
čevelj žuli

  Triglavske doline
in kaj v njih početi
  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!

Triglavska jezera

Naša najbolj slavna, po mnenju mnogih najlepša jezera se nizajo v dobrih 6 km dolgi kraški dolini med grebenoma Velikega in Malega Špičja ter Tičaric, Kopice in Zelnaric na drugi strani. Ta svet je menda razdejal bajeslovni Zlatorog, čeprav znanost romantiko pobija z razlagami o apnencu, vodi in krasu. Včasih se jim reče Sedmera jezera, a jih je nekoliko več (ali pa manj, če ne štejemo vsake mlake). Najvišje je Rjavo jezero (2060 m), največje Veliko jezero oz. Jezero v Ledvici, najbolj znano in žal najbolj onesnaženo pa Dvojno jezero poleg Koče pri Triglavskih jezerih. Do koče so dobre 3 h hoje - od konca ceste pri Savici po zahtevni poti čez Komarčo ali po lahki poti s planine Blato, do ostalih jezer pa še precej več.


Nezgrešljiva Ledvička. Foto: Matej Grm

Črno jezero (1294 m)

Ali se že šteje med Triglavska jezera ali ne, niti ni pomembno. Kot ime pove, je jezero, ki leži v Lopučniški dolini, temno, a tudi razmeroma toplo. Ujeto med gozd in strma pobočja Stadorja očara s tihotnim mirom. Od konca ceste pod Savico je čez Komarčo do jezera 1.30 h po zahtevni, izpostavljeni poti.


Črno jezero. Foto: Dani Žorž

Jezero (1435 m)

Pri imenu ni najbolj domiselno (druga varianta je Jezero na planini Jezero, kar je še bolj trapasto), pa tudi med najbolj fotogeničnimi ni - zato tudi ne objavljamo fotografije. Je pa sredi prijetnega zelenja in dobro obiskano po zaslugi Koče na Planini pri Jezeru. S planine Blato 1 h.


Jezero. Foto: Nina Turk


Kriška jezera

Naša najvišja jezera, razmetana po kraški puščavi Kriških podov, so tri: Zgornje (2154 m), Srednje (1939 m) in Spodnje Kriško jezero (1880 m), največje in zaradi travnate obale najbolj priljubljeno. Menda se nekje skriva še četrto jezerce, ki pa naj bi bilo svoje čase večino leta pod snegom. Jezera so tako visoko, da je v njih le malo življenja, rib sploh ni. Je pa v bližini marsikaj drugega zanimivega, recimo nekaj brezen precej spodobnih dimenzij in seveda prijazni Pogačnikov dom. Iz Zadnjice 4 h po udobni mulatjeri.


Pogled s Kriških podov v Trento, na levi eno od jezer. Foto: Martina Učakar

Krnsko jezero (1395 m)

Ledeniško jezero s pogledom na Krn je večino leta pod ledom, stlačeno v tesni dolini med Šmohorjem in Lemežem, poleti pa se segreje do 18 stopinj. Kljub idiličnemu videzu je naše največje visokogorsko jezero kritično onesnaženo - predvsem zaradi nepremišljene naselitve požrešnih rib zlatovčic, ki so porušile naravno ravnovesje v jezerskem ekosistemu, pa tudi zaradi človeškega onesnaženja. Do jezera sta iz Lepene dobri 2 h. Še to: ime bližnjega, gostoljubnega Doma pri Krnskih jezerih namiguje še na eno, manjše in manj impozantno, a bolj skrito Dupeljsko jezero. Poiščite ga sami!


Krnsko jezero in Krn. Foto: Tamara Jakulin

Jezero v Lužnici (1801 m)

Najvišje jezero v masivu Krna je droben vodni biserček v osamljeni dolini med Škofičem, Maselnikom in Stadorjem. Tu ne pričakujte vrveža - eno redkih jezer je, kjer zraven - hvalabogu! - niso postavili koče. Večina si ga ogleda s poti na Batognico, a prava jezerska pravljica tu zaživi jeseni, ko se sonce že upeha. S planine Kuhinja 3 h.


Jeseno razpoložena Lužnica. Foto: Mojca Stritar Kučuk

Vodotočnik (1840 m)

Naše najljubše jezero v Kamniških Alpah se skriva pod vrhom Deske na odmaknjeni Dleskovški planoti. Z velikostjo ali globino se ne more pohvaliti, saj je bolj zelena mlaka kot pravo jezero, je pa pravi kraj za romantike: precej osamljeno, kajti poleg stoji le pastirska koča, in v obliki srca! S konca ceste pri planini Podvežak sta do tja slabi 2 h.


Vodotočnik s pastirsko kočo, zadaj Konj. Foto: Miloš Peternel

Lovrenška jezera (1520 m)

Vemo, da na Pohorju težko govorimo o visokogorju, ampak jezerca oz. barje imamo vseeno radi. Vodo dobivajo le iz padavin, za ogled skozi džunglo ruševja pa je poskrbljeno z razglednim stolpom in ličnimi lesenimi potkami. Z Rogle je do tja 1.30 h.


Lovrenška jezera. Foto: Miro Vlašič