Plazovna varnost za ljubitelje celca

Rok Stritar

Pred nekaj tedni smo že pisali o osnovnih napotkih za varno zimsko obiskovanje gora brez neljubih srečanj s snežnimi plazovi. Glavno pravilo je: takoj po sneženju nikar v hribe! A ljubitelji smučanja po celem snegu (predvsem tisti, ki smučajo na smučiščih izven urejenih prog) čakajo prav na takšne dni - več je svežega, boljše je. Kako torej zmanjšati tveganje na najmanjšo možno mero?


Vse foto: arhiv Kibube

Mala šola
plazovne varnosti

  Zimske grape
v KSA

  Zakaj nikoli ni
prepozno za kajak

  Ne spreglejte
izdelkov v akciji!
akcija_banner


Dejavniki, ki vplivajo na nastanek plazov

Poleg ostalega imajo tukaj po mojih izkušnjah ključno vlogo tri naravne sile:

  • mraz: v večini primerov je naš prijatelj, saj preprečuje, da bi se sneg predelal, in drži stvari stabilne, kar pride predvsem prav, če iščemo pršič;
  • sonce: intenzivno predeluje snežno površino, da snežne gmote postajajo gostejše in težje; sončna pobočja se posledično hitreje splazijo kot senčna;
  • veter: ustvarja zamete in klože - če močno piha, se lahko celotna snežna odeja popolnoma spremeni v nekaj urah. Previdno!

Predvsem pa je treba razumeti, da se razmere skozi dan spreminjajo, in se je treba temu ustrezno prilagoditi. Kar je bilo zjutraj stabilno, ni nujno, da bo stabilno tudi popoldne.


Mraz je v večini primerov naš prijatelj.

Razumevanje sebe in tovarišev

Lavinske varnosti ni brez tovariške pomoči. Vsi napisani nasveti ne pomagajo, če smo v hribih sami. Tako smo najbolj odgovorni za svojega tovariša in posledično on za nas. Pred turo se resno vprašajmo, ali je naš partner sposoben trezno in hitro ukrepati, če pride do neljubega dogodka. Znanje uporabe žolne in ostalih pripomočkov je v resnici za druge in ne za nas.

Realno je edini, ki nas lahko pravočasno reši izpod plazu, naš partner.

Prav tako je treba zelo paziti, da ne pride do efekta "Blanca" (spomnimo se na strašno veslaško tragedijo na reki Savi), kjer je skupina manj previdna kot posamezniki v njej. Dobro je, da ima najbolj izkušeni član pravico veta na vse odločitve.


Realno je edini, ki nas lahko pravočasno reši izpod plazu, naš partner.

Opazovanje okolice

Preden se na nekem pobočju sproži plaz, se ponavadi v okolju da razbrati nekaj znakov za nevarnost. Predhodno sproženi plaziči, snežni polži, napokana snežna površina, vetrni zameti, pokanje podlage, trda plast snega zgoraj in sipka spodaj so vse znaki, da se je bolje pobočju ogniti.


Napokana pobočja - znak, da se jim je bolje ogniti ali pa jih prečiti čim hitreje

Hitrost

Posebno pri smučanju lavinsko izpostavljena območja niso prostor za počasno sproščeno zavijanje. Večina izkušenih smučarjev, ki smuča izven urejenih prog, je na izpostavljenih predelih zelo hitra in se ustavi šele, ko pride do varnega zavetja. Tu ni veliko prostora za napake in učenje!


Večina izkušenih smučarjev je na izpostavljenih predelih zelo hitra.

Dodatna oprema

V zadnjih letih sta se pojavila vsaj še dva zelo zanimiva kosa opreme za lavinsko zaščito.

Avalung

Black Diamondov sistem ima skozi nahrbtnik napeljane cevi, pri uporabnikovih ustih pa dihalko, ki omogoča, da zrak zajema drugje, kot ga izpihuje. S tem bistveno podaljša čas preživetja pod plazom. Sistem se ni široko uveljavil, ker je nekoliko nerodno smučati z dihalko v ustih, po drugi strani pa jo je z usti težko zgrabiti, ko se sproži plaz.

Lavinska zračna blazina

Zelo učinkovit sistem, ki omogoča, da v primeru zasutja ostanemo na vrhu plazu, postaja standard pri vseh, ki veliko smučajo izven urejenih prog. Statistike kažejo, da bistveno izboljša verjetnost preživetja v primeru zasutja. Ključni problemi pri njem pa so:

  • teža,
  • cena sistema (od 600 do 1200 €),
  • pri sistemih na stisnjeni zrak jih lahko sprožimo samo enkrat (ta problem rešuje Black Diamondov sistem JetForce, ki deluje z močnim ventilatorjem),
  • lažni občutek varnosti, ki poveča tudi našo pripravljenost za tveganje.

Ne glede na to sem mnenja, da mora biti tak "balon" obvezna oprema vsakega, ki se veliko giblje po lavinsko izpostavljenem terenu.



Opozorilo: Čeprav je eden osnovnih ciljev naših objav povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtorji prispevkov in Kibuba, d. o. o., ne morejo sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpeli njihovi uporabniki. Vsak opis ali nasvet je vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spreminjajo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam.